Letos mineva 110 let od prvih soških ofenziv, v katerih je na apnenčasti Doberdobski planoti padlo na desettisoče vojakov — med njimi tudi Franc Mirnik iz Celja, rezervni poročnik 87. pešpolka. Mirnik bi ostal le vrstica v vojnem registru, če ga ne bi poiskal njegov pravnuk. Radoš Skrt, podjetnik in avtor iz Celja, je po mesecih arhivskega raziskovanja napisal knjigo Doberdob – kamen in prah, ki Mirniku vrača obraz, ime in zgodbo.
Celjski pešpolk, v katerem je služil Mirnik, je bil izrazito slovenskega značaja — med vojaki je bilo kar 86 % Slovencev. Na Kras so prišli maja 1915, ko je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Mirnik je bil del X. pohodnega bataljona, ki je branil odsek med Doberdobskim jezerom in kotami južno od njega. Tam so vojaki kopali jarke v trdo skalo, pili umazano vodo iz kraterjev in zdržali val za valom italijanskih napadov.
Julija 1915, med 2. soško ofenzivo, je Mirnik vodil skupino vojakov po menažo. Zadela ga je granata. Pokopan ni bil nikjer — njegovo telo je ostalo v razriti kraški zemlji.
Skrt je na podlagi večmesečnega raziskovanja prišel do podatkov, ki so mu pomagali razkriti nekaj zadnjih tedov Mirnikovega življenja. Jeseni 2025 se je avtor knjige odpravil na Doberdob in na mestu padca postavil lesen križ s pradedkovim imenom. Majhna gesta, ki pa nosi veliko težo: tisoči vojakov na Doberdobu še vedno nimajo ne groba ne zgodbe. Ta knjiga je vsaj ena od njih.
Doberdob – kamen in prah je dostopna na nasvet.com/doberdob.