Vogrinec: »Tekme za svetovni pokal morajo potekati tudi v Aziji!«

Starosta slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, je za spletni portal 24 ur spregovoril o zlatih časih slovenskega smučanja in svojih pogledih na današnje alpsko moštvo. Dotaknil se je tudi prihodnjega razvoja alpskega smučanja, ki bi se moralo, po njegovem mnenju, širiti tudi na bolj »eksotične« smučarske destinacije.


Ob omembi imena Tone Vogrinec se številni ljubitelji smučanja spomnijo na imena kot so Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel, Rok Petrovič, Mateja Svet in ostale, ki so pred desetletji krojili obdobje prve slovenske smučarske mrzlice. Teh časov se rad spominja tudi Vogrinec, ki pa vidi velike razlike v primerjavi z današnjim tekmovanjem v smučarskem pokalu. “Danes vse poteka na precej višjem nivoju kot nekoč. Včasih smo se zanašali predvsem na svoj občutek, danes vse temelji na znanstveni osnovi. Prehrana, psihologija, fizična priprava … vsako mišico posebej spremljajo. To je povsem drugačen nivo kot nekoč. Danes je vse bolj jasno tudi finančno ovrednoteno. Boljši smučarji si s smučanjem finančno opomorejo, to ni več drobiž. Seveda se ne more primerjati z golfom, tenisom ali boksom, a na koncu zberejo kakšen milijon in tudi več. A le prvih par. Če želiš pospraviti kaj za stara leta, moraš biti vsaj med prvo peterico, za dober standard je dovolj da si med prvih petnajst. Med 15 in 30, seveda je odvisno tudi iz katere države si, pa v tej skupini zaslužijo ravno toliko, da imajo za sproti. Ostalo je le še drobiž,” je za 24 ur povedal Vogrinec.

Rezultat iskanja slik za tone vogrinec

Nekdanji direktor slovenskih smučarskih reprezentanc spremlja tudi današnje stanje v slovenski moški in ženski reprezentanci. “Mislim, da generalno gledano ni slabo. Časov, ko so na vrhu kraljevali štirje, pet slovenskih smučarjev, ni več. Nemogoče, da se še kdaj ponovijo. Pri dekletih nas razveseljuje fantastična Ilka Štuhec, pri tehničnih disciplinah je odlična Meta Hrovat. Upam, da uredi težave z gležnjem. Je prava borka. Ta bo dobra! Ima vse,” se je na žensko reprezentanco ozrl Vogrinec. Na preteklem svetovnem prvenstvu v Aareju je Slovence razveselil tudi Štefan Hadalin, ki je postal svetovni smučarski podprvak v alpski kombinaciji. Kljub temu Vogrinec nekoliko manj optimistično gleda na razvoj v naši moški reprezentanci. »Povsem uspešen je bil do poškodbe le Klemen Kosi, Martin Čater je iz tekme v tekmo boljši, ne vem pa, kaj se dogaja s Klinetom (op. Boštjan Kline), ki bi naj bil najbolj konkurenčen. Imamo pa Žana Kranjca, trenutno enega izmed najboljših veleslalomistov na svetu, ki tudi v slalomu še ni rekel zadnje besede. Tudi na Hadalina velja še računati. Toda to sta le dva, kje so ostali, ki bi morali biti konkurenčni v tehničnih disciplinah? Moja skrb pa je namenjena mlajšim kategorijam, ki tekmujejo na tekmah nižjega ranga, tam pa bi si želel večje število tistih, ki bi na teh tekmah zmagovali. Krizo opažam tako pri dekletih kot tudi pri fantih,« je opozoril v Mariboru rojeni športni funkcionar, ki bo čez štiri dni praznoval 77. rojstni dan.

Legendarni Tona vidi veliko prostora tudi v razvoju mednarodnega smučanja. Poudarja, da svetovni pokal ne bi smel biti omejen zgolj na Evropo in tudi Severno Ameriko, temveč bi se moral širiti tudi v Južno Ameriko in Azijo. »Prej kot slej se bo smučanje razvilo tudi v azijskih državah. Zimske olimpijske igre bodo 2022 že drugič zapored potekale na azijskem kontinentu, to bo spodbudilo tudi turistično smučanje, posledično tudi tekmovalno. Mednarodna smučarska zveza bo tako morala slediti smernicam. To sem sam predlagal že pred časom. Tekme za svetovni pokal enostavno morajo potekati tudi v Aziji, pa seveda tudi v južni hemisferi (Argentina, Čile, Avstralija, Nova Zelandija). Če želi smučarija pridobiti na vrednosti, se mora razširiti na ves svet, tudi azijski trg. V tem primeru bi morali nekoliko razredčiti tekme v Evropi, zato bi lahko morda tudi Zlata lisica in pokal Vitranc potekala le na vsaki dve leti, a to bi moralo veljati tudi za ostale evropske organizatorje. Zato bi lahko bila finančna sredstva, namenjena organizatorjem, bistveni višja,« je še zaključil Vogrinec.

Avtor: Timotej Prosenc