VIDEO: Oberstdorf in rekordne daljave Slovencev

Tekmovalna sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se preveša v tisti del, ki je bil slovenskim skakalcem vedno bolj naklonjen, sploh v zadnjih letih. Prejšnji teden so padle prve stopničke, drugo mesto Timija Zajca na skakalnici Okurayama v Sapporu, kjer Slovenci tradicionalno nastopajo dobro je napoved boljših časov. Ob pravem trenutku prihajajo tekme smučarskih poletov v Oberstdorfu, kjer so naši tekmovalci v preteklosti že znali poleteti v samo dno letalnice.

Letalnica Heinija-Klopferja je v letih 2014-2017 doživela temeljito prenovo. Nemci sicer niso imeli ambicij po novem svetovnem rekordu, kljub temu pa je doskočišče znatno poglobljeno in omogoča 10-15 metrov daljše polete. Trenutni rekord je lanskega januarja pri 238,5 metrih postavil Norvežan Daniel-Andre Tadne, do ektremnih dolžin pa so na tem prizorišču že znali leteli tudi Slovenci.

“Eden redkih, kjer se je vse poklopilo!”

Zgodovinski dosežek je tu leta 1961 uspel Jožetu Šlibarju. Slovenski skakalec iz Kovorja pri Tržiču je pristal pri 141 metrih in s tem za dva metra popravil kar deset let star rekord, ki je bil tedaj v lasti Finca Tauna Luira. S tem je postal prvi Slovenec z rekordno znamko, res da še v dresu Jugoslavije. “Polet v Oberstdorfu je bil eden redkih, pri katerem se je prav vse poklopilo. Bilo je, kot bi na morju ležal na blazini, s to razliko, da sem zdaj ležal na zračni blazini,” se je legendarnega poleta spominjal danes 84-letni Gorenjec. Rekord je veljal tri leta, se je pa Šlibar v zgodovino zapisal kot eden od dveh Slovencev, ki je kadarkoli držal svetovni rekord. Drugi lastnik svetovnega rekorda je bil seveda Peter Prevc.

Prevc in Kranjec pristala na ravnini

Od leta 1984 Oberstdorf ne drži več svetovnega rekorda, zadnji ki mu je to uspelo je bil leteči Finec Matti Nykänen. Kljub temu pa je kar nekaj smučarskih letalcev tu dosegalo osupljive daljave. V spominu slovenskih navijačev sta ostala predvsem rekordni daljavi Roberta Kranjca in Petra Prevca, ki pa sta poletela tako daleč, da se zaradi prevelikega pritiska nista uspela obdržati na nogah.

Robert Kranjec je pred osmimi leti ob močni podpori vzgonskega vetra dobil izredno višino, ker pa se je znašel previsoko nad naletom je moral polet skrajšati. Končna daljava je merila 226 metrov, pol metra več od takratnega aktualnega rekorda, če pa bi letalnica takrat dovoljevala daljše polete bi leteči Kranjčan gotovo letel še deset metrov dlje. Kranjec jo je na srečo odnesel brez poškodb.

Nekoliko slabše jo je leta 2012 na ekipni tekmi odnesel Peter Prevc. Kasnejši zmagovalec svetovnega pokala je izenačil rekord Harrija Ollija pri 225,5 metrih, a pri tem padel in staknil poškodbo.

Kljub Prevčevemu bolečemu padcu pa so slovenski skakalci takrat dosegli svojo prvo in zgodovinsko ekipno zmago v svetovnem pokalu. Kljub temu, da je Oberstdorfska letalnica od takrat doživela nekaj sprememb, pa bi slovenski orli lahko tam tudi letos vpisali nekaj lepih uvrstitev. Predvsem bo zanimiv letalski ognjeni krst Timija Zajca, ki se nadeja novega osebnega rekorda.

Avtor: Timotej Prosenc