Če so slovenski smučarski skakalci zelo uspešni na svetovnih prvenstvih v smučarskih poletih, pa imajo nekaj manj medalj s svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju. Vseeno pa se je skozi zgodovino nabralo kar nekaj trenutkov, ko so nas naši tekmovalci izredno razveselili in stopili na zmagovalni oder. Slovenija ima zaenkrat šest skakalnih kolajn s svetovnih prvenstev, želeli pa bi si, da bi se ta številka v naslednjih dneh povečala.
Smučarski skoki so del nordijskih svetovnih prvenstev že od leta 1925. V tistem času še niso poznali razlikovanja med malimi in velikimi napravami, ta ločnica se je pojavila šele kasneje. Tako so šele leta 1962 v Zakopanah poleg tekme na veliki napravi, uvedli tudi tekmovanje na mali skakalnici. Slovenija ima, če zraven štejemo še medalje iz časov bivše Jugoslavije, šest medalj s svetovnih prvenstev. Od tega so zbrali eno srebrno in eno zlato s posamičnih tekem na veliki skakalnici, ter eno bronasto iz ekipnih tekem na velikih napravah. Na malih skakalnicah so slovenski tekmovalci do sedaj v svoj izkupiček zabeležili eno zlato in eno bronasto medaljo na individualnih preizkušnjah in bronasto z ekipnih tekem.
Od Petka do Prevca
Prvo medaljo na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju je Sloveniji leta 1991 priskakal Franci Petek. Velik uspeh je sicer dosegel še pod jugoslovansko zastavo. Petek je takrat v italijanski dolini Val di Fiemme ugnal Norvežana Runeja Olijnyka, na tretjem mestu pa je bil legendarni Nemec Jens Weisslog.
Slovenci so po eri Francija Petka dolgo časa čakali na novo medaljo z velike skakalnice. Prinesel jo je šele moštveni uspeh leta 2011 na svetovnem prvenstvu v Oslu. Slovenska reprezentanca tisto leto, glede na formo, ni sodila v ožji krog favoritov za ekipno medaljo. Varovanci Matjaža Zupana pa so bili takrat drugačnega mnenja in so si v tekmi, ki je bila izpeljana zgolj v eni seriji, priborili bron. V moštvu so bili Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec.
Že leta 2013 pa je Peter Prevc še sam stopil na zmagovalni oder. Tako kot dobri dve desetletji prej Franci Petek, je tudi Peter Prevc do uspeha prišel v Val di Fiemmeju.Ta uspeh pa je bil šele napoved njegovih prihodnjih, ko je med drugim osvojil tudi dve olimpijski medalji, zmagal v skupnem seštevku, osvojil novoletno turnejo, itd.
Senzacionalna zmaga Roka Benkoviča
Za eno največjih senzacij v zgodovini slovenskega smučarskega skakanja pa je leta 2005 zagotovo poskrbel Rok Benkovič. Še ne 19-letni Ljubljančan je v Oberstdorfu šokiral konkurenco in osvojil zlato medaljo na mali napravi. V prvi seriji je postavil celo rekord skakalnice. To mu je uspelo v časih, ko sta v skakalnem svetu prevladovala Jakub Janda in Janne Ahonen, zato je njegov dosežek prav gotovo vreden še več. Dan kasneje je slovenska reprezentanca prišla še do ekipnega uspeha, spet je svojo vlogo odigral Rok Benkovič, poleg pa so bili še Primož Peterka, Jure Bogataj in Jernej Damjan.
Zadnji individualni uspeh Slovenije s svetovnih prvenstev in malih skakalnic pa sega v leto 2013, v Val di Fiemme, ko je Peter Prevc osvojil tretje mesto, za Gregorjem Schlirenzauerjem in Andersom Bardalom.
Smučarske skakalke na svetovnih prvenstvih nastopajo od leta 2009, od leta 2013 pa so na sporedu tudi tekme mešanih ekip. Zaenkrat je Slovenija še brez medalj v teh disciplinah, glede na dobro formo, ki jo kažejo nekatere posameznice v ženskem skakalnem taboru, pa se morda utegne tudi to v kratkem spremeniti.
Avtor: Timotej Prosenc
