V znamenju prihajajočega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, ki bo med 4. in 17. februarjem potekalo v švedskem Aareju smo se na našem portalu spomnili preteklih dosežkov slovenskih smučarjev. Do sedaj so naše tekmovalke in tekmovalci zbrali skupno 21 medalj na svetovnih prvenstvih (vštete so tudi medalje iz časa Jugoslavije), ali bodo v teh dneh v zbirko dodali še kakšno, pa bo znano kmalu.
Rekorderka po številu doseženih medalj je seveda Tina Maze. Mazejeva ima kar 9 medalj s svetovnih prvenstev, od tega 4 zlate in 5 srebrnih.
Za zgodovinsko prvo slovensko medaljo na svetovnih prvenstev pa se je treba podati v leto 1982. Takrat je prvenstvo gostil Schladming in 3. februarja je lastnik medalje kot prvi Slovenec postal Boris Strel . V veleslalomu si je prismučal tretje mesto. Še večji uspeh je štiri dni kasneje uspel Bojanu Križaju. V slalomu je dosegel srebrno medaljo, zaostal pa je le za svojim večnim rivalom Ingemarjem Stenmarkom.
Mateja Svet dolgo naša najuspešnejša smučarka
Na svetovnih prvenstvih v Crans Montani leta 1987 in v Vailu leta 1989 je medalje kot zastavo osvajala Mateja Svet. V Crans Montani je še kot najstnica osvojila bron v superveleslalomu, srebro v veleslalomu in bron v slalomu.
Manjkala ji je zgolj še zlata medalja s svetovnih prvenstev kar ji je uspela doseči čez dve leti v Vailu. Takrat je na slalomski preizkušnji kar za 61 stotink ugnala najbližjo zasledovalko in s tem dopolnila kolekcijo medalj z velikih tekmovanj. Pri tem pa se ni ustavila, saj je že čez štiri dni osvojila še en bron, tokrat v veleslalomu.
Edina medalja Tomaža Čižmana
V Vailu brez medalj ni ostala niti takratna slovenska moška karavana. Tomažu Čižmanu je uspel dosežek kariere, ko je bil tretji na superveleslalomski tekmi.
Prve medalje v samostojni Sloveniji
Prvo medaljo v alpskem smučanju je za samostojno slovensko državo osvojila Nataša Bokal. Podvig ji je uspel 1. februarja 1991 na slalomski tekmi v Saalbachu. To pa je bila zgolj napoved številnih uspehov slovenskega ženskega smučanja na velikih tekmovanjih, ki so sledili v prihodnjih letih. Nov dosežek v slalomu je leta 1996 ponovila Urška Hrovat, ki je v Sierri Nevadi osvojila tretje mesto.
Zadnja moška medalja s svetovnih prvenstev ima že kar dolgo brado. Znova jo je prinesel slalom, leta 2001 je v St. Antonu bronasto medaljo namreč osvojil Mitja Kunc.
Tina Maze in serija uspehov na SP
Tina Maze je svojo prvo medaljo na svetovnih prvenstvih dosegla pred skoraj natančno desetimi leti v Val d’Isereju. Bila je druga v veleslalomu, tej medalji pa je sledilo še osem drugih.
Črnjanka se je nekaj časa že kar “otepala” drugi mest, saj ji tudi na olimpijskih igrah nikakor ni uspelo poseči po najvišji stopnički. Vse to se je spremenilo v Garmisch-Partenkirchnu leta 2011. Na tem prvenstvu je Mazejeva že osvojila stopničke v superkombinaciji (za prvo Anno Fenninger je znova zaostala zgolj za 9 stotink), zato je lahko v veleslalomu bolj sproščeno napadala zmago. V cilj je prismučala z 9. stotinkami sekunde prednosti pred Federico Brignone in slavje se je lahko začelo.
V nadaljevanju kariere je leta 2013 dosegla še eno zlato na superveleslalomu v Schladmingu, na isti lokaciji pa je osvojila še dve srebrni medalji v superkombinaciji in veleslalomu. Tina Maze ni popuščala niti na svojem zadnjem svetovnem prvenstvu leta 2015 v Vailu. Superveleslalomsko zmago ji je znova odnesla igra stotink, tako da se je morala zadovoljiti z drugim mestom, je pa zato blestela v smuku in kombinaciji, kjer je bila dvakrat prva. To sta tudi zadnji karierni medalji naše najuspešnejše smučarke.
Ilka Štuhec kot naslednjica
Slovenskim navijačem ni bilo potrebno dolgo čakati na nove uspehe. Že na naslednjem svetovnem prvenstvu v St. Moritzu je smukaško zmago dosegla Ilka Štuhec.
Štuhčeva je z dvema letošnjima zmagama v svetovnem pokalu potrdila odlično formo in se tako v velikem slogu vrnila po težki poškodbi. Prav Mariborčanka je tista na katero bodo Slovenci v Aareju polagali največje upe.
Avtor: Timotej Prosenc
