Filip Flisar ima za seboj obilico uspešnih sezon, letos pa se je prikradla ena izmed tistih, ki prinese ne le veliko fizičnega temveč tudi mentalnega napora. Svetovni prvak v krosu je bil letos zgolj enkrat med deseterico in sicer, ko je bil pred dobrim mesecem dni drugi v Sunny Valleyju. Vsekakor se veseli konca, da lahko spočije duha in telo. Za RTV-jev spletni portal MMC je odgovoril na nekaj ključnih vprašanj, ki nudijo vpogled v letošnjo pestro a težko sezono.
Sam zaključek tekmovanj je praktično zaokrožil Flisarjevo zimo. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v Veysonnazu jo je odnesel s padcem in težjo poškodbo. »Pretres možganov je bil kar precej hud, ni pa bilo nobenih možganskih krvavitev. Kar se tiče medenice, so nadaljnje preiskave pokazale, da sem imel neko staro poškodbo, ampak takrat sploh nisem šel v bolnišnico«.
Še bolj kot poškodb, odgovarja, ga je strah hudobije ljudi, za katero sam pravi, da jo je imel moč izkusiti pred nekaj tedni v »pustni aferi«. Kljub temu zatrjuje, da je takrat dobil več pozitivnih kot negativnih sporočil. »K sreči je bilo več pozitivnih, naj se ne sekiram in da sem tudi jaz samo človek. In da naj se ne oziram na pisanje medijev«.
»Ves čas se moraš ukvarjati z nekimi komentarji … Bili smo našemljeni, pa so mi ves čas snemali očala. Neke “seljačke” fore, pa to«, na vprašanje, zakaj mu je pravzaprav na karnevalu počil živec, odgovarja Flisar.
Tako v dobrem kot slabem smislu je bila letošnja zima zanj zelo pestra. Rezultatov, razen enega zmagovalnega odra ni bilo, to pa je posledica predvsem težkega osredotočanja in vzdrževanja tekmovalnega ritma. »Že v sezono nisem šel pripravljen tako dobro, kot bi si želel. Poleti se mi je rodila hči Sofija, moja mama je bila po operaciji na srcu praktično že na smrtni postelji. Veliko stvari je bilo, ki so mi jemale fokus. Vse to se je kuhalo … Sem pa na koncu s tisto tekmo, ko sem bil drugi, vendarle pokazal, da še nisem za odpis«.
Na vprašanje, ali je konkurenca res vse močnejša odgovarja: »Je, ampak ne zato, da bi bilo več dobrih tekmovalcev, ampak enostavno se ta šport razvija. Večje ekipe imajo vse boljše možnosti za trening in trenirajo na vse boljših progah. Jaz sem sam za vse, ‘one man band’ in mi ni lahko. Konkurenca je naredila korak naprej, jaz ga pa niti ne morem narediti. Naj si mar sam financiram progo in plačam 200 tisoč evrov, da mi bodo narili sneg na progo? To ni poceni! Poglejte, naredim, kar pač lahko. Žal nisem pod okriljem neke avstrijske ali francoske smučarske zveze. Naša zveza sploh nima toliko denarja, da bi lahko upal na takšne razmere, poleg tega sem poleg Blaža Ogorevca praktično edini tekmovalec«.
Filip Flisar je sicer vzoren oče in zna uživati v starševskih obveznostih. Vsekakor pa mama ni bila preveč zadovoljna, ko je noč prespal na policijski postaji. »Prav vesela ni bila. Saj vemo. Policija te kaznuje, ko prideš domov, pa sledi prava kazen (smeh)«.
