Letos mineva 50 let, odkar je bila narejena ena izmed največjih letalnic na svetu. Letalnica bratov Gorišek, ali kar planiška letalnica je bila zgrajena leta 1969, njena konstruktorja pa sta bila brata Janez in Lado Gorišek, ki sta objektu tudi posodila ime. Planica je dolga leta držala svetovni rekord. Trenutno je »nosilec« z 253,5 m sicer Vikersund. Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan pa si obetata tudi doseganje še daljših poletov, ključ do le-teh pa bo vedno Planica.
50. obletnica je velik jubilej, Janez in Sebastjan Gorišek pa ne počivata na starih lovorikah in že načrtujeta dosego novih mejnikov. Janez se spominja začetkov poletov, ko se je začela vzpostavljati razlika med 120 metrskimi skoki in poleti. Veliko je k temu razvoju pripomogla prav izgradnja planiške letalnice. “To je bilo obdobje razvoja smučarskih poletov. In poleti so dejansko, ne naš izum, ampak smo jih mi razvili. Razvili smo jih zato, ker smo videli, da bo razvoj skokov šel naprej. To kar je bilo najprej 50 m, potem 120 m, to je šlo počasi naprej. Ampak skakalnice so potem od 120 metrske skakalnice preskočile na letalnice, to je bilo pa že 200 metrov,” je povedal Janez, ki še vedno razmišlja zelo ambiciozno in je že zazrt tudi v prihodnost poletov. Ambicije o 250 metrskem poletu je tako imel že od samega začetka. “Seveda jaz sem razmišljal tudi naprej, ampak 200 metrov sem rekel to je minimum , ki ga moramo ohranit. Sedaj smo skočili že 250 m. Načrtujemo še naprej do 300 m.“
250 m tista meja za katero moramo dati možnost vsem
Goriška poudarjata, da bi bilo nevarno dopustiti, da je letalnica v Planici zgolj samostojna nosilka razvoja smučarskih poletov. “Organizacija KOPV ((Kulm, Oberstdorf, Planica, Vikersund) je pomenila združenje letalnic,“ pripoveduje Sebastjan. “V tem združenju nismo mogli več iti naprej, ker so ostali tako veliko zaostajali. Tako smo v tem združenju prišli do tega, da bi bilo bolje , če bi vsi ujeli Planico, da bi vsi postali enaki, potem gremo pa lahko spet naprej. V glavnem razvoj ne sme biti edinstven, ker potem vse ostalo izumre in mogoče celo šport izumre.” Na to pritrjuje tudi Janez. “Mi smo sicer zato, da smo lahko obstali kot Planica, na nivoju, morali vsem dati možnost razvoja. Tako Avstrijcem, Nemcem, Norvežanom, povsod sva gradila, z bratom sva bila projektanta. Tako smo šli z razvojem naprej. Nekaj časa mislim, da okoli 15, 20 in 25 let smo bili vseskozi sami na vrhu. Potem smo pa prišli do tega, da smo rekli sedaj moramo pa štopati, da nismo samo mi. Moramo dati še drugim priložnost. Ta postopnost je rasla, tako da smo prišli do tega, da je 250 metrov pravzaprav tista meja, za katero moramo dati možnost vsem.“
Janez Gorišek je veliko dela opravil tudi na drugih evropskih letalnicah. Tudi letalnica v Oberstdorfu je produkt Goriškov. “Oče in njegov brat sta v 70-ih v znak spoštovanja, ker sta bila prijatelja z osnovnim arhitektom Oberstdorfa Heinijem Klopferjem, ki je bil tudi certifikator nove planiške letalnice leta 1969, v znak spoštovanja sprojektirala tudi Oberstdorf. Zato je tudi tam neka naveza,” je spomnil Sebastjan Gorišek. Znanje sta bila oče in sin pripravljena deliti tudi v Vikersundu, kjer se danes ponašajo s svetovnim rekordom, tamkajšnja letalnica pa je enake velikosti kot planiška. “Iz Vikersunda so prišle ekipe, ki so se učile kako v Planici pripravljamo skakalnico in vse te stvari. V Planici nismo glavni samo s profili, ampak tudi po načinu priprave, trmi in vsem tem, ki je prineslo rezultate, ki so se na koncu pokazali. Tekma ni nikoli propadla. Tudi tu ima zasluge Janez Gorišek, ker je vodil tekmovanje 35 let, se pravi tudi tu ima še en rekord. Mislim, da ni človeka na svetu, ki bi 35 let vodil tekmovanje v svetovnem pokalu,” je še poudaril Sebastjan Gorišek.
S poleti je kot s formulo 1
Ena izmed največjih privlačnosti letenja na smučeh je prav gotovo lovljenje svetovnega rekorda. Pogoji za postavljanje rekordnih daljav so odvisni od marsičesa, so pa imeli Norvežani pri tem v zadnjih letih bolj srečno roko. Za izjemen trenutek je pred štirimi leti poskrbel Peter Prevc, ki je kot prvi pristal pri daljavi 250 m. “Jaz sem bil zraven, sem gledal. Zelo sem bil vesel, moram reči. Mislim sem si sedaj smo pa svoje dosegli. Naslednji dan je pa že padel nov rekord. Ampak smo bili pa le prvi,” je v smehu dejal Janez. S tem se strinja tudi Sebastjan. “Če že ni bil v Planici, je bilo pa vsaj to. Ker imeli smo plan, da bi bilo v Planici 250, ampak se je projekt zamaknil za eno sezono.“
Kljub temu, da planiški ponos trenutno nima svetovnega rekorda, pa je Letalnica bratov Gorišek ključna. Sebastjan razvoj poletov postavlja praktično v isti stavek s Planico, saj so tu svetovni rekordi padali že prej, na stari Bloudkovi velikanki. “Ta zgodovina, 50-letnica poletov se je začela v Planici. Planica je imela 100 metrov, Planica je imela 200 metrov, ampak zgodba poletov je letalnica Bratov Gorišek, ki praznuje 50-letnico. Ker, ko je bila otvoritev leta 1969 so takoj padli trije rekordi v Planici, že na otvoritvi. Potem so to prespali in se je dogajalo naprej, Oberstdorf in ostale skakalnice so kar naenkrat postale manjše. Leta 1972 so zaradi planiške pobude poleti postali samostojna disciplina v nordijskem športu.” Slovenci imamo torej pod Poncami pravo zibelko razvoja samostojne športne panoge. “Od tu izvira ta Planica, ta pomen, izvor nekega vrhunskega športa. Vrhuncev vrhunskega športa. In tu je Letalnica bratov Gorišek in ta pika na i, ki je vodila in še vedno vodi razvoj poletov. S poleti je pa kot s formulo 1. S poletov se marsikaj preseli nazaj na skakalnice. Izkušnje, pridobitve, primerjave. Tega znanja je zadaj veliko.“
Letalnica, ki letos praznuje Abrahama bo danes gostila še ekipno tekmo v nedeljo dopoldan pa se bodo najboljši letalci letošnje zime poslovili od sezone 2018/19. Pester bo tudi zabavni program, ki bo za obiskovalce Planice pripravljen po tekmi.
