Lampič: “Takoj sem videla, da sem zmagala!”

Nedeljska zmaga Anamarije Lampič na sprintu novoletne tekaške turneje v švicarskem Lenzerheideju še vedno odmeva. Slovenska šampionka se z veseljem spominja odločilnih dogodkov.


“Počutim se močno! Šlo je zelo hitro in zaras sem vesela. V četrtfinalu sva bili s Fallo zelo blizu, a nisem tekla na vso moč do konca, rekla pa sem si, da jo bom danes še premagala in to mi je uspelo,” je takoj po prihodu v cilj finalnega nastopa hitela pripovedovati Anamarija Lampič.

Ko ti gre samo na smeh…

“Ne vem, kaj naj rečem! Samo na smeh mi gre. To je to! Mislim, da sem danes pokazala, da sem dobra in močna. To sem si želela že nekaj let, a očitno pride vse ob svojem času. Res sem verjela v to, da grem korak za korakom. Tako delam že nekaj let, ne smeš prehitevati in tega se držim. Tu so zdaj stopničke, zelo sem vesela in ponosna nase! Po včerajšnjih bolečinah v hrbtu, sta mi fizioterapevtki Valentina in Petra pomagali po svojih močeh, mislim da dobro, tako da sem pripravljena. Ne še čisto 100%, a je bilo veliko manj težav kot v soboto.”

Opomin jo je podžgal

A dan se ni začel po njenih željah: “Zjutraj je bilo zelo mrzlo, bilo pa je tudi zelo zgodaj. Čutila sem, da nisem prava, nisem se dobro ogrela, ni mi bilo vroče. Ni me zeblo, a ni bilo dovolj energije v meni. Ni bilo tistega življenja in že takoj, ko sem prišla v cilj, sem si rekla “Oh, tole ni bil ravno najboljši nastop.” A ko si naprej, je to čisto nekaj drugega, igra se začne na novo in to sem imela v glavi. Takoj v četrtfinalu sem videla, da sem zraven. V četrtfinalu me je na koncu kar malce razjezilo, ko sem dobila opomin, da naj bi ovirala Američanko. To me res zelo podžgalo. Vedno sem jaz tista, ki dobim kakšen opomin ali pa me zaprejo. Res sem bila zelo jezna in sem rekla: “Ne, ne bom se dala!” To me je še bolj podžgalo in sem odtekmovala tako, kot sem si zamislila.”

Iz zavetrja do zmage

V odločilne metre finala je Lampičeva krenila z izdelanim načrtom: “V finalu sem, ko smo šle v drugi krog, videla, da sem tretja in vedela sem, da zelo dobro odtečem zadnji del klanca. Šla sem za Fallo, vedela sem, da ne smem biti prva pred finišom, da tja pridem iz zavterja. Porivala sem, poganjala z nogami kot se je dalo, prišla iz ozadja do Falle in sem takoj videla, da sem zmagala. To pač čutiš.”