Gorazd Bertoncelj: razočaranje in pogled k boljšim časom

Potem ko je moral Goran Janus lani zapustiti mesto glavnega trenerja slovenske reprezentance, se je na trenerski stolček usedel Gorazd Bertoncelj, ki je že letos na svoji koži občutil več pritiska, kot ga je bil navajen pri delu z mladimi skakalci. Njegova krstna sezona je vse prej kot prijetna in lahka, ukvarja se s številnimi nevšečnostmi kot so poškodbe in bolezni pri ključnih skakalcih, hkrati pa v prvem vrhuncu sezone ni dočakal pričakovanega oz. želenega izkupička. V trideseterici novoletne turneje sta končala zgloj 20. Timi Zajc in Anže Semenič na 28. mestu.

V Sportalovem intervjuju je Bertoncelj odkrito izrazil tako težko delo kot razočaranje, saj je letošnjo turnejo štirih skakalnic občutil povsem drugače kot lansko: »Težje je bilo, ker sem nosil popolno odgovornost do tekmovalcev, ekipe. Lani sem bil tukaj kot pomočnik in svetovalec za mlajše skakalce. Osebni pritisk je bil večji.«

Na štirih tekmah turneje so se slovenski skakalci podpisali pod zgolj sedem uvrstitev med dobitnike točk, od tega trikrat Timi Zajc. Lani je kritike pobiral Goran Janus, ker v reprezentanci ni bilo presežka, kljub temu pa se je v Bischofshofnu šest Slovencev uvrstilo med trideseterico. Bertoncelj s tega vidika priznava razočaranje, pred sezono pa ni pričakoval takšnega padca. »Popolnoma smo razočarani. Pričakovali smo precej več. Pred turnejo smo ocenjevali, da smo tehnično dobro pripravljeni, a ni bilo tako. Vložili smo veliko energije in prizadevnosti. Sezone še ni konec. Verjamem, da nas čakajo še lepši rezultati. Novoletna turneja mora čim prej v pozabo, mi pa moramo gledati naprej. Sezono moramo izpeljati do konca najbolje, kar se da.«

Reprezentančni cilj je bil, da se ustvari močna konkurenčna ekipa, ki ne sestoji zgolj iz izstopajočih posameznikov. Bertoncelj poudarja, da je skupinska dinamika med tekmovalci zelo dobra, a na splošno do solidnih rezultatov niso mogli poseči. Med sezono je bilo kar nekaj nevšečnosti s poškodbami in boleznimi, zato ostaja pri skakalcih kot so npr. Peter Prevc, Tilen Bartol in Žiga Jelar še kar precej rezerv. Priprave pred novoletno turnejo so potekale gladko, a se na samih tekmah, pravi glavni trener, hitro pokaže realna slika. »V Planici in tudi v Kranju smo imeli odlične vadbene pogoje. Zelo smo bili zadovoljni, morda prezadovoljni glede na pripravljenost na treningih. A to na tekmah nič ne pomeni. Tam vidiš resnično vrednost. Lahko si na treningu odličen, na tekmi pa se občutki začnejo izgubljati, forma padati. Tistim, ki so psihološko nestabilni, se tehnika hitro poruši, prav tako predstava. Potem gre vse narobe«.

O biseru letošnje sezone Japoncu Rjuju Kobajašiju Bertoncelj pravi: »Normalno je, da ga gledamo. Je tipičen primer sodobnega skakanja. Najboljši ustvarjajo trende v skokih in nasploh v športu. V vseh fazah je izredno močan. Je zelo eksploziven in hiter. Iz odskoka gre zelo hitro v prelet. V fazi leta izredno dobro postavi smuči in telo. Izjemen je«. Pristavlja še, da se njegove značilnosti perfektnega skakanja v krajšem času težko preslika na svoje skakalce. »Delno se da, vendar je treba eksplozivnost, hitrost in lahkotnost v gibanju trenirati dlje časa – sezono ali dve. Kopirati se ne da, ker ima vsak posameznik svoje morfološke značilnosti. Približevati pa se je treba sodobnim trendom. Opazovati je treba najboljše. Znotraj trenda se potem prilagodiš skakalcu. Andreas Stjernen ne more skakati enako kot Kobajaši, ker je velik, če dam primer«.

Bertoncelj se je dotaknil tudi razlike med Kobajašijem in Prevcem izpred treh let, ko je cel svet analiziral njega in njegovo sanjsko sezono. Poudarja, da so se trendi perfektnega skakanja od takrat spremenili, Prevc pa je zaradi poškodbe gležnja normalno zaostal za tovrstno idealno pripravljenostjo. »Peter je bil v svojem obdobju izjemen. Trendi so šli v zadnjih treh letih zelo navzgor. Znižale so se zaletne hitrosti, več je poudarka na eksplozivnosti, hitrosti prehoda od odskoka v fazo leta. V zraku mora biti še bolj natančna postavitev smuči in telesa. Močno je šlo naprej. Pri Petru zaradi težav z gležnjem nismo imeli na razpolago prav veliko manevrskega prostora. Dva meseca, pa še to smo hiteli. Nismo želeli komplicirati. Želeli smo, da vstopi v svetovni pokal, vendar je bil to zelo kratek čas, da bi korenito spremenili stvari v njegovi tehniki ali eksplozivnosti. Mislili smo, da bo šlo. V Engelbergu je začel obetavno, nato pa se mu je v Oberstdorfu že porušil«.

Glavni trener dodaja še, da je Peter perfekcionist. Želi si odličnih rezultatov, pred operacijo pa je imel izredno visoke cilje. S tega vidika ga glava in predvsem želja po stiku z najboljšimi nekoliko bremenita. Pričakovanja je bilo torej treba odmisliti in se osredotočiti na tehnični del in samo izvedbo. Znotraj psihe pa vendarle ostajajo visoki cilji, kar je vedno obremenjujoče.

O še predobro znani nestanovitnosti njegovega mlajšega brata Domna Prevca Bertoncelj pristavlja, da je skakalec še mlad, njegova glava pa je osredotočena še na veliko drugih stvari. »Domen je še relativno mlad. Še vedno je najstnik, star 19 let. Dozoreti bo moral v teh stvareh. Premalo je še osredotočen na stvari, ki spremljajo šport. Veliko drugih stvari ga zanima, kar je tudi prav. Če hočeš imeti stabilno sezono, moraš od aprila delati enajst mesecev in biti ob tem osredotočen. Zato so tudi takšni rezultati. Letos je odlično začel v Ruki. V Rusiji, kjer so bili težki pogoji, je skakal še dobro, sledil pa je padec. V Engelbergu je sicer pokazal fantastičen skok s padcem, nato pa mu je forma začela padati. Potrebuje kar nekaj časa, da se bo vrnil«.

Najboljši skakalec letošnje zime v slovenskem taboru je Timi Zajc. Bertoncelj poudarja, da je pomembno, da je skakalec maksimalno motiviran in osredotočen. Mora verjeti vase in biti potrpežljiv. To velja tudi za Timija Zajca, ki se mu je v Bischofshofnu zadnji skok postavil na glavo in s tem pokvaril vrhunsko uvrstitev na turneji. »Ob zadnjem skoku v Innsbrucku mu je le ušlo. Želel je dodati. V skokih je zelo pomembna preciznost. Odskočiti je treba maksimalno. Če začneš prehitevati, moraš vse potem zavirati. Ne da se skakati na glavo. V Bischofshofnu se mu je pripetila nevšečnost z zadrgo. Ne vem, kako se lahko to zgodi. Tudi pri navadnih oblačilih se zadrga zatakne za notranji rob. Očitno je bila prisotna nervoza. Ko tekmovalec vleče navzgor na silo, se zatakne. Štarter mu jo je zalepil s srebrnim lepilnim trakom. Vse skupaj je dodatno porušilo štartno proceduro.«

Za Timija meni, da je tip novodobnega skakalca: » Ima zelo dobro psihološko pripravo. Osredotočen je. Ve, kaj želi. Ne zanimajo ga kaj dosti druge stvari kot smučarski skoki. Njegova tehnika v fazi leta je dobra. Zelo močan je. Drugi strokovnjaki iz tujine ga občudujejo, zlasti njegovo postavitev smuči v zraku. V tem je zelo močan«. Z njim ima Slovenija novega aduta za letalnice in glede na to, da je letos dopolnil 18 let, ga lahko pričakujemo tudi v poletih. »Z njim bomo dobili novo orožje za letalnice. Prišel je njegov čas, ko se bo lahko spustil po letalnicah. Nima tehničnih težav. Zelo stabilen je in uravnotežen v fazi leta«.

Avtor: Nel Daugul