Bojan Križaj, slovenski alpski smučar, ki je v svoji smučarski karieri dosegel mali kristalni globus za zmago v posebni slalomski razvrstitvi, srebro s svetovnega prvenstva in osem zlatih odličji za zmago v svetovne pokalu, se je 30 let po upokojitvi odločil, da vse to preda Tržiškemu muzeju.
Direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek je Križaju že leta 2014 predlagala, da svoja odličja preda muzeju, saj bodo le tako na ogled širšemu krogu ljudi. Tako so zdaj v pritličju Slovenskega smučarskega muzeja končno namestili spominsko steno, kjer so postavljeni glavni mejniki, ki jih je na svoji smučarski poti postavil eden najuspešnejših slovenskih smučarjev. Spominski prostor so poimenovali “Bojan Križaj, naš junak in zmagovalec!”. Postavitev razstave pa sta financirala Občina Tržič in ministrstvo za kulturo.
Direktorica muzeja in kustosinja razstave je za Sportal povedala: “Ko se je za to potezo odločil sam, smo se oglasili pri njem doma. Vse pokale in medalje je hranil v velikih kartonastih škatlah, ovitih v plastične folije z mehurčki. Predal nam je čisto vsa odličja, v muzeju pa so zdaj razstavljena najpomembnejša,”.
Njegove besede pa so bile: “Obiskal sem številne kraje, kjer v smučarskih in športnih muzejih hranijo zapuščino različnih športnikov. Ideja, da bi tudi svoje pokale in odličja podaril domačemu muzeju, ki ima športni pridih, je v meni zorela že dlje časa. V Tržiškem muzeju in na Občini Tržič so bili navdušeni nad idejo. Ljudje, ki vedo, kaj sem naredil v karieri, to spoštujejo in so navdušeni, prav tako tisti, ki znajo ceniti stvari, ki so na takih razstavah. Spremljal sem tudi nastajanje Elanovega muzeja (v Begunjah, op. a.) in moram reči, da mi je to, kar sem naredil, vsak dan bolj všeč. Ponosen sem, da bodo moja odličja dostopna in na ogled širši javnosti.”
Razstava le crème de la crème Križajevih dosežkov
Razstavljen je crème de la crème njegovih dosežkov. Vse od začetkov v otroštvu, kjer je prvič zmagal v Semmeringu leta 1969 pa do pokala za zmago na evropskem mladinskem prvenstvu leta 1975 v Mayerhofnu v Avstriji. Na ogled je tudi njegovih vseh osem zmag v svetovnem pokalu. Njegov največji uspeh, zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala v slalomu v sezoni 1986/1987 in drugemu mestu v slalomu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982, pa stoji na posebnem mestu.
Na razstavi pa ne manjkajo niti Križajevi podporniki in prijatelji. To so bili Tone Vogrinca, ki je vseskozi verjel v to, da se Križaj lahko povzpne na sam vrh svetovnega smučanja, trener Jože Šparovc in Filip Gartner, tudi serviser Miran Gašperšič, ki je vso kariero skrbel za smuči uspešnega Tržičana. Na spominski steni je tudi Stenmark, Križajev največji tekmeca in tudi prijatelj, ter Križajevi reprezentančni kolegi Jure Frank, Boris Strela, Rok Petrović in drugi.
Na razstavi je tudi spomin na Križajev grozljivi padec v v Kitzbühlu leta 1981, kjer se je odločil, da se smučarskih tekem ne bo več udeleževal in pa njegovo največje razočaranje na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984.
Za konec pa na steni še visi Križarjevo slovo pred 30. leti v Saalbachu, ko je na tekmi tik pred ciljem snel smuči in ciljno črto prečkal s smučmi v rokah in tako zaključil s svojo športno kariero.
Avtor: Edisa Abdič
