V luči aktualnega nordijskega prvenstva smo se odločili, da nekaj besed namenimo enemu izmed najprepoznavnejših obrazov nordijskega smučanja, ki pa ga tokrat ni med tekmovalci v Seefildu. Noriaki Kasai je v smučarskih skokih kot tekmovalec prisoten že več kot 30 let, v svoji dolgoletni karieri pa je že žel uspehe tudi na svetovnih prvenstvih.
Verjetno si 17. decembra 1988 v Sapporu ni nihče predstavljal, da bo, takrat 16-letni Noriaki, leta 2019 še vedno del karavane smučarskih skokov. Zgodilo pa se je prav to in Kasai še danes dokazuje, da leta zanj niso nobena ovira. Letos se mu je sicer, zaradi nekoli slabše forme, nastop v Seefildu izmuznil, je pa bil tudi v tej sezoni že med dobitniki točk svetovnega pokala. V Engelbergu je osvojil 30. mesto, v domačem Sapporu 7., trikrat pa je bil mes dobitniki točk tudi v Willingenu (29., 21., 11.).
Prva medalja že leta 1992
Popularni Nori ima skupno enajst odličji z velikih tekmovanj, od tega sedem z nordijskih svetovnih prvenstev. Leta 1992 je Noriaki Kasai postal svetovni prvak v smučarskih poletih v Harrachovu. Res, da so poleti ločeni od ostalih nordijskih športov, vseeno pa je ta kolajna morda celo največji Kasaijev uspeh, saj je edina najžlahtnejšega leska.
Leta 1994 je sledila tudi prva moštvena medalja. Kasai je Japonski pomagal do srebrnega odličja na nordijskem svetovnem prvenstvu v Lillehammerju. Poleg njega so takrat barve dežele vzhajajočega sonca branili še Jinya Nishikata, Takanobu Okabe in Masahiko Harada. Še eno ekipno srebro je Kasai dodal čez štiri leta v Ramsau, tokrat so bili poleg njega Hideharu Miyahira, Masahiko Harada in Kazuyoshi Funaki.
Posamični in ekipni uspehi v 21. stoletju
Japonec je posamično znova zablestel leta 2003, ko je že kot izkušen tekmovalec nastopal v Val di Fiemmeju. Kasai je bil v Italiji tistega leta razpoložen, saj je osvojil posamično medaljo na obeh napravah, uspešen pa je bil tudi z ekipo. Tako na mali, kot tudi na veliki skakalnici je osvojil bron, z ekipo pa je na veliki skakalnici osvojil srebrno medaljo.
S temi dosežki pa Kasaijeva polica z lovorikami še ni bila popolnjena. Bil je del bronastih moštev na svetovnem prvenstvu v Sapporu leta 2007 in v Liberecu leta 2009. Leta 2015 se je veselil tudi bronaste medalje na tekmi mešanih ekip, kjer je moči združil z Takujom Takeuchijem, Yuki Ito in Saro Takanashi.
Rekordi
Nespodobno bi se bilo omejiti zgolj na Noriakijeve uspehe na svetovnih prvenstvih. V svoji karieri je veteran zbral 17 individualnih zmag, triinšestdesetkrat pa je stal na zmagovalnem odru. Leta 2014 je na olinpijskih igrah v Sočiju osvojil tudi bronasto in srebrno kolajno, ima pa še eno srebrno iz OI v Lillehammerju.
Kasai ima v lasti tudi kar nekaj praktično neulovljivih rekordov, ki so povezani z izjemno dolžino njegove karier. Ima največ nastopov v zgodovini svetovnega pokala, kar 563 individualnih nastopov (med sezonama 1988-89 in 2018-19). Ima tudi največ nastopov na nordijskih svetovnih prvenstvih (42), olimpijskih igrah (21) in svetovnih prvenstvih v smučarskih poletih (13). Leta 2014 je pri 42 letih in 5 mesecih postal najstarejši zmagovalec svetovnega pokala. Je tudi edini letalec, starejši od 40 let, ki ima osebni rekord pri daljavi večji od 240 m (241,5 m iz Vikersunda 2017).
Kje so meje za legendarnega Japonca
Oboževalci skakanja in letenja na smučeh imajo občutek, kot da Kasai svojo kariero podaljšuje do vedno novega olimpijskega cikla. Kaj pa o zaključku svoje kariere misli Noriaki sam. Leta 2015 je za Japan Times napovedal, da bo kariero zavlekel vse do lera 2026, če bo njegov Sapporo dobil organizacijo olimpijskih iger. Ko sem bil star 40, sem se odločil, da bom končal pri 50 letih. Toda zdaj se Sapporo, moj rojstni kraj, poteguje za igre leta 2026. Takrat bom star skoraj 54, toda to je prevelika priložnost, ki je ne smem zamuditi,« je takrat povedal Kasai in FIS je nato res potrdila organizacijo olimpijskih iger v Sapporu.
Če bo Japonec res zdržal do 54. leta, bo to vsekakor eden najbolj neponovljivih dosežkov v zgodovini zimskih športov. So pa že trenutni Kasaijevi rekordi več kot zavidanja vredni in kljub temu, da ga letos v Seefildu ni, očitno še zdaleč ne namreva skakalnih smuči postaviti v kot.
Avtor: Timotej Prosenc
